Preoblikovanje s.p. v d.o.o.

Na začetku podjetniške poti posamezniki najpogosteje registrirajo s.p.. Povsem smiselno, saj za ustanovitev s.p. ni potreben uradni ustanovni kapital, temveč podjetnik vloži v svoje podjetje tisto osebno premoženje, ki ga lahko uporabi tudi za opravljanje svoje podjetniške dejavnosti. Ko pa podjetniki razvijejo svojo dejavnost in začnejo dosegati večje dobičke, je smiselno, da začnejo razmišljati o spremembi pravnoorganizacijske oblike. Najpogosteje se odločijo za preoblikovanje s.p. v d.o.o.. Pomemben razlog za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je odgovornost. Kot s.p. je namreč podjetnik absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Medtem ko v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom oziroma z lastnino družbe. Poslovanje, pri katerem podjetnik jamči z vsem svojim premoženjem, je zelo tvegano, saj lahko morebitna prisilna izterjava pomembno ogrozi njegovo osnovno preživetje, kot tudi preživetje njegove družine. Večji obseg poslovanja Ena temeljnih prednosti pri družbi z omejeno odgovornostjo je predvsem manjša davčna obremenitev pri večjih dobičkih. Če se torej podjetnikova dejavnost širi, dobički večajo, zaposlenih je vse več, je smiselno da s.p. preoblikuje v d.o.o. Končna odločitev o preoblikovanju s.p. v d.o.o. seveda ni le stvar poslovnih in davčnih razlogov, ampak tudi osebnih. Analizirati je treba vse prednosti in slabosti ene in druge oblike. Kako poteka preoblikovanje s.p. v d.o.o.? Če se podjetnik odloči za statusno preoblikovanje svojega podjetja, mora postopke za to opraviti pri notarju. Samostojni podjetnik lahko prenese podjetje (s.p.) na novo kapitalsko družbo ali na prevzemno kapitalsko družbo. Vsaj tri mesece pred preoblikovanjem mora na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi organizacijski obliki. Pri vpisu v sodni register je potrebno razlikovati ali gre za prenos na...

Varstvo upnikov v primerih izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije

Velikokrat se postavlja vprašanje kakšne možnosti imajo upniki, ki imajo terjatev do pravnih oseb zoper katere je uveden postopek izbrisa brez likvidacije in  kakšne ugovore lahko podajo. Relevantni zakonski akti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD – 1), Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) Splošno Zoper pravno osebo se začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi razlogov, ki jih opredeljuje 427. člen ZFPPIPP, in sicer: če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (2 zaporedni leti ne predloži letnega poročila) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (na tem naslovu ne prejema pošiljk, ali pa je lastnik objekta oseba, ki ni podala soglasja), ali če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Na podlagi 435. člena ZFPPIPP lahko ugovor zoper izbris poda družbenik ali upnik, če niso podani razlogi za izbris, in sicer: če izbrisni razlog ne obstaja, če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Primer izbrisa, če je podan razlog iz 1. točke ali 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP Tekom izvršilnih postopkov, se v praksi podaja ugovor zoper sklep o izbrisu, iz razlogov določenih v 1. točki 1. odstavka 435. člena v zvezi z 1. točko 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. To...

Pojasnilo Združenja bank Slovenije glede osebnih računov, ki se uporabljajo tudi za poslovno dejavnost

Skladno z zakonom mora podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, obvestiti banko, da osebni račun uporablja za poslovne namene. Ponudba različnih vrst plačilnih računov je v domeni poslovne politike vsake posamezne banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju banke). Nekatere od njih imajo v svoji ponudbi tudi t.i. osebni račun, ki se lahko uporablja tudi za poslovni namen, vendar ne vse, zato se lahko zgodi, da vam banka ne bo mogla odpreti računa, ki bi ga lahko uporabljali tudi za poslovni namen. S spremembo Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) se je razširil Register TRR in sicer se je pri osebnih računih dodalo polje uporabnik ter matična številka. Ta razširitev omogoča poročanje osebnega računa, ki se uporablja za poslovne namene in je javno objavljen v Registru TRR z oznako »A«. V primeru, da se kot podjetnik odločite za en (skupni) račun, se morate zavedati, da: bo vaš račun javno objavljen na spletni strani AJPES (enako kot poslovni račun), boste zasebne transakcije razkrili računovodskemu servisu in Finančni upravi RS, boste lahko v banki uporabljali le produkte, ki so namenjeni fizičnim osebam. Skladno z zakonom mora podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, obvestiti banko, da osebni račun uporablja za poslovne namene. Za fizične osebe s statusom kmeta, ki so status pridobile skladno s Zakonom o kmetijskih zemljiščih in fizične osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter niso vpisane v Poslovni register Slovenije pri AJPES, zakonska obveza, da sporočijo bankam, da transakcijski račun fizične osebe uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ne velja. Ob tem Združenje bank Slovenije izpostavlja prednosti...