Najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Prepoved odloka bo veljala do njegovega preklica, za njegovo lažje razumevanje pa smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. ZA PODJETJA Ali so prepovedane vse storitve ali samo te, ki so primeroma navedene v Odloku? Prepovedana je ponudba in prodaja vseh storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, določenih v prvem odstavku drugega člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Če pravilno razumemo se začasno prepove vse, razen navedenih izjem. Kaj se uvršča med prepovedano, pa je navedeno samo kot primer. Torej se prepove tudi poslovanje npr. zlatarn, optikov, trgovin z oblekami … Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Ali je pri prodaji na daljavo mogoč osebni prevzem oziroma ali je dovoljen način poslovanja “take away” in “drive in”? V skladu z namenom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, da se omeji...

Kako lahko pridobim bonitetno oceno, če sem samostojni podjetnik – normiranec?

Bonitetna ocena pridobiva vse večji pomen in je pogosto določena kot vstopni pogoj pri kandidiranju na javnih razpisih. Uporablja se za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in je nepogrešljiva pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Pri podjetnikih, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (samostojni podjetniki – normiranci) in svojih letnih poročil v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) niso dolžni predložiti AJPES, pa se pojavi težava, saj bonitetne ocene brez podatkov iz predloženega letnega poročila ni mogoče izračunati. Kako lahko torej samostojni podjetnik – normiranec pridobi bonitetno oceno? AJPES lahko samostojnemu podjetniku – normirancu izdela bonitetno oceno pod pogojem, da le-ta do roka za oddajo letnih poročil (najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto) pošlje pristojni izpostavi AJPES pisno vlogo oziroma obvestilo, da posluje kot normiranec in da kljub temu želi oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto.  Bonitetne ocene na podlagi podatkov iz letnih poročil za preteklo leto se določijo vsako leto v mesecu maju in se med letom ažurirajo glede na razpoložljive podatke o poslovanju. Sicer pa vsi samostojni podjetniki, tudi normiranci, lahko pridobijo informacijo o tekoči plačilni sposobnosti (bonitetno informacijo BON-2), ki vsebuje podatke o  obsegu poslovanja na poslovnih računih, znesku blokad ter številu dni z  blokiranim računom v zadnjih 6 mesecih in se uporablja za dokazovanje v postopkih javnega naročanja, pri nakupih ali za preverjanje realne možnosti poplačila zapadlih obveznosti njihovih dolžnikov. Vir:...