Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Kakšne obveznosti ima nerezident, ki pridobiva obdavčljive dohodke v Sloveniji?

Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register. Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka oziroma pred prvo pridobitvijo lastništva obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register (obrazec DR-02). Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Primeroma so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine). Če posameznik prebiva v Sloveniji krajši čas (manj kot šest mesecev), se praviloma ves čas bivanja šteje za nerezidenta Slovenije in hkrati ostane rezident države, kjer je predhodno delal ali živel. V primeru, da prebiva v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, pa že izpolnjuje pogoj za rezidenta Slovenije. Pogoje za status rezidenta Slovenije lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi pomembnejše rezidenčne vezi (npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov). V tem primeru si je treba urediti rezidentski status pri davčnem organu z vložitvijo vloge za ureditev rezidentstva, ki je lahko podana tudi v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo....

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Predvidene spremembe pri delu upokojencev po predlogu s 16.7.2019

Navedene spremembe zakonodaje bodo, skupaj z ukrepi na področju trga dela, vplivale na podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Spremembe bodo zavarovancem omogočile večje spodbude za ostajanje v zaposlitvi v obliki višjega izplačila dela pokojnine. Gre za sistemsko ureditev te problematike na enak način za vse kategorije zavarovancev, ki so v enakem oziroma primerljivem položaj. Ureditev tako ne bo vzpostavljala neenakosti med njimi, prav tako pa ne bo povzročala anomalij in neenakosti na trgu dela. Pomembnejše spremembe: nadgradnja sedanjega sistema izplačevanja 20% pokojnine; zavarovanci, ki kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ostanejo še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas ter uživalci starostne pokojnine, ki se bodo reaktivirali za polni delovni čas, prva tri leta nadaljnje oziroma ponovne vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas prejemajo 40% starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan uveljavitve izplačila; po poteku 3-letnega obdobja posameznik prejema 20% starostne pokojnine pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas; z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te posameznike se delna pokojnina odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Slednji se določi v odvisnosti od razmerja med krajšim delovnim časom ter polnim delovnim časom in višino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v zavarovanje vključen polni delovni oziroma zavarovalni...

Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU – določitev zakonodaje za zavarovanje po Uredbah EU V Naslovu II Uredbe (ES) št. 883/2004 (osnovna uredba) je določeno pravilo, da se oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati, vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU (t.i. »sočasne zaposlitve«). Določena so koordinacijska pravila, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki se za to osebo uporablja, kar pomeni, da morajo vsi zavezanci vložiti prijave v obvezna socialna zavarovanja in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se po omenjenih pravilih uporablja. V Uredbi (ES) 987/2009 (izvedbena uredba) so določena izvedbena pravila in postopki za izvedbo pravil iz osnovne uredbe. Navedeni uredbi veljata in se neposredno uporabljata od 1. maja 2010 dalje, z usmeritvami za enotno uporabo določb zakonodaje Republike Slovenije (Usmeritve) pa je pojasnjena povezava med določbami uredb in zakonodajo Republike Slovenije (RS). Zavarovanje po uredbah se že sedaj izvaja, vendar v obsegu, ki je urejen v slovenski zakonodaji. Osebe, ki so zaposlene v drugi državi članici EU in je zanje določena uporaba zakonodaje RS, se na podlagi zaposlitve, sklenjene v drugi državi članici EU, zavarujejo s polnim delovnim časom oziroma do polnega delovnega časa z začasno uporabo zavarovalne podlage 008. Zavezanec za prijavo zavarovanja in plačilo prispevkov je sam zavarovanec in je tako tudi vpisan v obrazce M-1, M-3 in M-3. Za zavarovanje na podlagi zaposlitev in samozaposlitev so z novo sprejetimi Usmeritvami določene šifre zavarovalnih podlag 113, 114, 115, 119 in 120, ki pa še niso uvedene v informacijske sisteme nosilcev zavarovanja in...

Prednosti statusa manjšega delodajalca

Prednost statusa manjšega delodajalca je v tem, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Odgovor je načeloma zelo enostaven, dejstvo je namreč, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Status manjšega delodajalca je zakonsko opredeljen in sicer iz 3. odst. 5. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 izhaja, da je manjši delodajalec tisti delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev. Statusna organiziranost ni pomembna, ampak zgolj število zaposlenih, kar pomeni, da ima lahko tak status bodisi delodajalec, ki posluje kot s.p. ali d.o.o. ali morda celo kot delniška družba-d.d. ali v katerikoli drugi pravni osebi kot jih pozna Zakon o gospodarskih družbah. Akt o sistemizaciji delovnih mest ni obvezen Tako npr. manjši delodajalec ni dolžan (2. odst. 22. člena ZDR-1) s splošnim aktom (običajno se imenuje pravilnik, ni pa to nujno) določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela kot to velja za vse ostale delodajalce, pri čemer kaže omeniti, da spregled tovrstne obveznosti delodajalca lahko kar precej stane, saj je predvidena globa v višini 750 do 2000 eurov, odgovorni osebi pa grozi globa v višini 100 do 800 eurov. Seveda ni nič narobe, če kljub zakonski oprostitvi tak akt sprejme tudi manjši delodajalec. Praktično to pomeni, da gre...

Kdaj lahko vložimo samoprijavo na Finančno upavo?

Na podlagi samoprijave je mogoče: • predložiti davčni obračun • predložiti obračun davčnega odtegljaja • vložiti davčno napoved Institut samoprijave zavezanec za davek lahko koristi, če je ob predložitvi obračuna davka oziroma davčne napovedi bil premalo izkazan oziroma odmerjen davek in če zavezanec za davek obračuna davka ali davčna napovedi v zakonskem roku sploh ni predložil. Zavezanec v primeru uporabe instituta samoprijave ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolnitvi svojo realno davčno obveznosti, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s 3% letno obrestno mero. Posebno prilogo oziroma obrazec za samoprijavo (izbira obrazca je odvisna od vrste obračuna davka oziroma davčne napovedi) zavezanci izpolnijo in ga predložijo skupaj z obračunom določenega davka oziroma popravljenim obračunom določenega davka. Zavezanec za davek ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo. Davčni zavezanec, ki ni vložil davčne napovedi oziroma podatki v vloženi napovedi niso bili pravilni, popolni ali resnični, lahko vsak trenutek vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved. Enako velja za predložitev obračuna davčnega odtegljaja in predložitvi davčnega obračuna. Predložitev davčne obračuna ali vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave je mogoča najpozneje do: • začetka davčnega inšpekcijskega nadzora • vročitve odmerne odločbe • začetka postopka o prekršku • začetka kazenskega postopka. Zavezanec za davek mora v primeru vložitve davčne napovedi primerno označiti oziroma davčnemu organu drugače sporočiti, da gre za napoved, predloženo na podlagi samoprijave. Pri predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave zavezanec za davek mora uvodoma navesti vrsto obračuna davka, v zvezi s katerim vlaga samoprijavo in kdaj je potekel rok za predložitev tega obračuna davka. V primeru, da s samoprijavo popravlja že predloženi obračun davka, mora navesti,...

Koledar

december 2019
P T S Č P S N
« Nov    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!