Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Kako lahko pridobim bonitetno oceno, če sem samostojni podjetnik – normiranec?

Bonitetna ocena pridobiva vse večji pomen in je pogosto določena kot vstopni pogoj pri kandidiranju na javnih razpisih. Uporablja se za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in je nepogrešljiva pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Pri podjetnikih, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (samostojni podjetniki – normiranci) in svojih letnih poročil v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) niso dolžni predložiti AJPES, pa se pojavi težava, saj bonitetne ocene brez podatkov iz predloženega letnega poročila ni mogoče izračunati. Kako lahko torej samostojni podjetnik – normiranec pridobi bonitetno oceno? AJPES lahko samostojnemu podjetniku – normirancu izdela bonitetno oceno pod pogojem, da le-ta do roka za oddajo letnih poročil (najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto) pošlje pristojni izpostavi AJPES pisno vlogo oziroma obvestilo, da posluje kot normiranec in da kljub temu želi oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto.  Bonitetne ocene na podlagi podatkov iz letnih poročil za preteklo leto se določijo vsako leto v mesecu maju in se med letom ažurirajo glede na razpoložljive podatke o poslovanju. Sicer pa vsi samostojni podjetniki, tudi normiranci, lahko pridobijo informacijo o tekoči plačilni sposobnosti (bonitetno informacijo BON-2), ki vsebuje podatke o  obsegu poslovanja na poslovnih računih, znesku blokad ter številu dni z  blokiranim računom v zadnjih 6 mesecih in se uporablja za dokazovanje v postopkih javnega naročanja, pri nakupih ali za preverjanje realne možnosti poplačila zapadlih obveznosti njihovih dolžnikov. Vir:...

Od katerih obresti se plačuje davek?

Kaj se obdavčuje kot obresti? obresti od posojil; obresti od dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov; dohodek iz oddajanja v finančni najem; dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem); dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register; dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja; dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti; vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije; diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje; nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitiven rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega); obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika. Kdaj se šteje, da so obresti dosežene? Obresti so dosežene, ko so prejete. To pomeni, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile...

Odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu

V skladu z 116. členom Zakona o delovnih razmerjih  (ZDR-1) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu in sicer zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Upoštevajoč določbo 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi, če invalid brez opravičljivih razlogov: ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v določenem roku, ne izpolnjuje obveznosti, določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, določenim v skladu z določbo prejšnjega člena tega zakona, ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu prav tako ne velja, kadar delovno razmerje: zaradi prenehanja delodajalca, na podlagi redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali neuspešno opravljenega poskusnega dela, na podlagi izredne odpovedi, ki je podana zaradi razlogov na...

Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

18. 12. 2019 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo zakona želimo izboljšati socialno ekonomski položaj nezaposlenih mamic in študentskih družin, maksimirati otrokove koristi in izboljšati položaj družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Novela zakona bo pričela veljati dne 1. 1. 2020. Nekatere spremembe in dopolnitve bodo pričele veljati takoj, pri nekaterih pa je določen zamik uporabe. Očetom se ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in/ali otroka in ne več zgolj na stalno prebivališče. S predlagano novelo bosta do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičena tudi oba starša hkrati, kadar oba delata krajši delovni čas od polnega. Pomoč ob rojstvu otroka se dvigne na 350 EUR (po sedanji  ureditvi je višina 286,72 EUR) za otroke, rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se dvigne na osnovni znesek minimalnega dohodka (402,18 EUR) za otroke rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega...

Novosti pokojninske zakonodaje in uskladitev pokojnin v letu 2020

V letu 2020 je v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvidenih kar nekaj sprememb, ki jih je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo s ciljem izboljšati položaj bodočih upokojencev. Medtem ko v celoti potečejo prehodna obdobja, v katerih sta se dvigovali pokojninska doba in starost za starostno upokojitev in bodo tako za ženske kot za moške v celoti veljali pogoji po ZPIZ-2, pa je bila 29. 11. 2019 v Državnem zboru sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki vsebuje kar nekaj določb, ki bodo pozitivno vplivale na posameznike, ki bodo uveljavljali pravice iz tega zavarovanja. Uveljavitev pravice do starostne pokojnine v letu 2020 Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pridobi zavarovanec v letu 2020 (moški in ženska) pri starosti 65 let, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma pri starosti 60 let, če ima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko znižajo: zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Starostna meja se zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok; zaradi služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja; vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. Starost se lahko zniža zaradi razloga...

Koledar

november 2020
P T S Č P S N
« Okt    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!