Čakanje na delo doma in odreditvi začasnega opravljanja drugega dela

Delodajalci se večkrat  znajdejo v  situaciji, ko trenutno delavcu ne morejo zagotavljati dela, ne želijo pa ga odpustiti. Kako torej postopati v situaciji v kateri se znajdejo? Na podlagi ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013) ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma ali, da delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega  dela. Kakšna pa je razlika med eno in drugo možnostjo? V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela ter mu mora delodajalec izplačevati nadomestilo plače, v primeru ko delavec, ki mu je delodajalec odredil začasno opravljanje  drugega ustreznega dela dejansko dela. Delodajalec se  lahko odloči  za eno ali drugo opcijo. Če torej začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve. V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati...