Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar lahko v kratkem pričakujemo preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg. Pri tem Tržni inšpektorat apelira na vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov še bolj previdni in kredite najemajo preudarno. Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oglasna sporočila kreditodajalcev je treba presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe je treba vedeti natančno, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita (obresti, zamuda, odlog plačila ipd.). Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Za takšne predhodne informacije lahko potrošniki zaprosijo pri več kreditodajalcih hkrati, potem pa v miru in preudarno izberejo tisto ponudbo, ki jim najbolj ustreza. Tržni inšpektorat opozarja vse potrošnike, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov. Prav tako je treba zavrniti podpis pogodbe, če je v njej naveden višji znesek denarja od dejansko prejetega, ter dodatno zahtevati, da se vračilo kredita vrši preko TRR računa podjetja (dajalca kredita) in ne »na...

Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Gre za pogodbeno svobodo, ki izvira iz splošnega obligacijskega prava. V praksi seveda temu ni tako, saj je dejstvo, da pogodbo o zaposlitvi praktično v vseh primerih sestavi delodajalec, ki v pogodbo vstavi tudi konkurenčno klavzulo, ki jo delavec običajno tudi sprejme. Konkurenčna klavzula v času veljavnega delovnega razmerja miruje in začne učinkovati šele po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčno klavzulo običajno uveljavi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, ko zahteva od delavca, da se ne zaposli na delovno mesto, na katerem bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega...