Prednosti statusa manjšega delodajalca

Prednost statusa manjšega delodajalca je v tem, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Odgovor je načeloma zelo enostaven, dejstvo je namreč, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Status manjšega delodajalca je zakonsko opredeljen in sicer iz 3. odst. 5. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 izhaja, da je manjši delodajalec tisti delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev. Statusna organiziranost ni pomembna, ampak zgolj število zaposlenih, kar pomeni, da ima lahko tak status bodisi delodajalec, ki posluje kot s.p. ali d.o.o. ali morda celo kot delniška družba-d.d. ali v katerikoli drugi pravni osebi kot jih pozna Zakon o gospodarskih družbah. Akt o sistemizaciji delovnih mest ni obvezen Tako npr. manjši delodajalec ni dolžan (2. odst. 22. člena ZDR-1) s splošnim aktom (običajno se imenuje pravilnik, ni pa to nujno) določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela kot to velja za vse ostale delodajalce, pri čemer kaže omeniti, da spregled tovrstne obveznosti delodajalca lahko kar precej stane, saj je predvidena globa v višini 750 do 2000 eurov, odgovorni osebi pa grozi globa v višini 100 do 800 eurov. Seveda ni nič narobe, če kljub zakonski oprostitvi tak akt sprejme tudi manjši delodajalec. Praktično to pomeni, da gre...

Kdaj lahko vložimo samoprijavo na Finančno upavo?

Na podlagi samoprijave je mogoče: • predložiti davčni obračun • predložiti obračun davčnega odtegljaja • vložiti davčno napoved Institut samoprijave zavezanec za davek lahko koristi, če je ob predložitvi obračuna davka oziroma davčne napovedi bil premalo izkazan oziroma odmerjen davek in če zavezanec za davek obračuna davka ali davčna napovedi v zakonskem roku sploh ni predložil. Zavezanec v primeru uporabe instituta samoprijave ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolnitvi svojo realno davčno obveznosti, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s 3% letno obrestno mero. Posebno prilogo oziroma obrazec za samoprijavo (izbira obrazca je odvisna od vrste obračuna davka oziroma davčne napovedi) zavezanci izpolnijo in ga predložijo skupaj z obračunom določenega davka oziroma popravljenim obračunom določenega davka. Zavezanec za davek ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo. Davčni zavezanec, ki ni vložil davčne napovedi oziroma podatki v vloženi napovedi niso bili pravilni, popolni ali resnični, lahko vsak trenutek vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved. Enako velja za predložitev obračuna davčnega odtegljaja in predložitvi davčnega obračuna. Predložitev davčne obračuna ali vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave je mogoča najpozneje do: • začetka davčnega inšpekcijskega nadzora • vročitve odmerne odločbe • začetka postopka o prekršku • začetka kazenskega postopka. Zavezanec za davek mora v primeru vložitve davčne napovedi primerno označiti oziroma davčnemu organu drugače sporočiti, da gre za napoved, predloženo na podlagi samoprijave. Pri predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave zavezanec za davek mora uvodoma navesti vrsto obračuna davka, v zvezi s katerim vlaga samoprijavo in kdaj je potekel rok za predložitev tega obračuna davka. V primeru, da s samoprijavo popravlja že predloženi obračun davka, mora navesti,...

Delo študentov v podjetju

Pogosto delodajalci, zaradi nemotenega delovnega procesa, v času poletnih počitnic najemajo študentsko delovno silo. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica mora biti pridobljena pred začetkom opravljanja dela, saj se delo brez napotnice šteje za delo na črno. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo: osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Bruto urna postavka za opravljeno delo študentov in dijakov od 1.4.2019 dalje ne sme biti nižja od 4,89 eur. Delodajalec mora dnevno voditi evidenco dejansko opravljenih ur. Po končanem delu izpolnjeno napotnico posreduje koncesionarju, ki obračuna in izplača dohodek študentu, delodajalcu pa posreduje račun za opravljeno delo. Delodajalcu se poleg bruto dohodka študenta obračuna tudi koncesijska dajatev (16%), dodatna koncesijska dajatev (2%), prispevek za poškodbe pri delu (0,53%), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36%) in prispevek za PIZ (8,85%) ter DDV (22%) … osnova za DDV so koncesijske dajatve in tudi prispevki. Primer: * Akontacija dohodnine se ne obračuna, če posamezen dohodek ne presega 400 eur. Delodajalci pazite: Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces...