Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Predvidene spremembe pri delu upokojencev po predlogu s 16.7.2019

Navedene spremembe zakonodaje bodo, skupaj z ukrepi na področju trga dela, vplivale na podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Spremembe bodo zavarovancem omogočile večje spodbude za ostajanje v zaposlitvi v obliki višjega izplačila dela pokojnine. Gre za sistemsko ureditev te problematike na enak način za vse kategorije zavarovancev, ki so v enakem oziroma primerljivem položaj. Ureditev tako ne bo vzpostavljala neenakosti med njimi, prav tako pa ne bo povzročala anomalij in neenakosti na trgu dela. Pomembnejše spremembe: nadgradnja sedanjega sistema izplačevanja 20% pokojnine; zavarovanci, ki kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ostanejo še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas ter uživalci starostne pokojnine, ki se bodo reaktivirali za polni delovni čas, prva tri leta nadaljnje oziroma ponovne vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas prejemajo 40% starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan uveljavitve izplačila; po poteku 3-letnega obdobja posameznik prejema 20% starostne pokojnine pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas; z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te posameznike se delna pokojnina odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Slednji se določi v odvisnosti od razmerja med krajšim delovnim časom ter polnim delovnim časom in višino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v zavarovanje vključen polni delovni oziroma zavarovalni...

Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU – določitev zakonodaje za zavarovanje po Uredbah EU V Naslovu II Uredbe (ES) št. 883/2004 (osnovna uredba) je določeno pravilo, da se oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati, vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU (t.i. »sočasne zaposlitve«). Določena so koordinacijska pravila, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki se za to osebo uporablja, kar pomeni, da morajo vsi zavezanci vložiti prijave v obvezna socialna zavarovanja in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se po omenjenih pravilih uporablja. V Uredbi (ES) 987/2009 (izvedbena uredba) so določena izvedbena pravila in postopki za izvedbo pravil iz osnovne uredbe. Navedeni uredbi veljata in se neposredno uporabljata od 1. maja 2010 dalje, z usmeritvami za enotno uporabo določb zakonodaje Republike Slovenije (Usmeritve) pa je pojasnjena povezava med določbami uredb in zakonodajo Republike Slovenije (RS). Zavarovanje po uredbah se že sedaj izvaja, vendar v obsegu, ki je urejen v slovenski zakonodaji. Osebe, ki so zaposlene v drugi državi članici EU in je zanje določena uporaba zakonodaje RS, se na podlagi zaposlitve, sklenjene v drugi državi članici EU, zavarujejo s polnim delovnim časom oziroma do polnega delovnega časa z začasno uporabo zavarovalne podlage 008. Zavezanec za prijavo zavarovanja in plačilo prispevkov je sam zavarovanec in je tako tudi vpisan v obrazce M-1, M-3 in M-3. Za zavarovanje na podlagi zaposlitev in samozaposlitev so z novo sprejetimi Usmeritvami določene šifre zavarovalnih podlag 113, 114, 115, 119 in 120, ki pa še niso uvedene v informacijske sisteme nosilcev zavarovanja in...