Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...