Popoldanski s.p. in soglasje delodajalca

Pri vprašanju soglasja delodajalca za popoldansko opravljanje samostojne dejavnosti je odgovor odvisen bo od vrste dejavnosti, ki jo delavec opravlja v rednem delovnem razmerju in od dejavnosti, ki jo namerava opravljati v okviru popoldanskega s.p. To področje podrobneje urejajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Konkurenčna prepoved kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti ZDR-1 konkurenčno prepoved ureja v 39. členu. Gre za določbo, ki delavcu v času delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela za svoj ali tuj račun, v primeru da gre za dejavnost, ki jo dejansko opravlja tudi delodajalec. Takšna dejavnost bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco, zato jo delavec sme opravljati le v primeru, da predhodno pridobi delodajalčevo pisno soglasje. Slednje je pogoj za zakonito opravljanje takšnega dela, saj lahko delodajalec v nasprotnem primeru od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala s kršitvijo konkurenčne prepovedi. Zakon za to določa trimesečni rok od dneva, ko je delodajalec izvedel za takšno opravljanje dela, oziroma največ tri leta od dokončanja dela. Ker gre za zakonsko prepoved, je potrebno poudariti, da velja za vse zaposlene. Velja tudi v primeru, da delavec v svoji pogodbi nima posebej določene konkurenčne prepovedi, oziroma obveznosti pridobitve delodajalčevega soglasja za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Na to temo je mnenje podal tudi informacijski pooblaščenec. V izjavi je zapisal, da ima delodajalec pravno podlago za pridobivanje podatkov o dejavnostih, ki jih delavec preko popoldanskega s.p. opravlja v prostem času. Ne sme pa posredovanja teh podatkov zahtevati od delavca. To pomeni, da delavec podatka o svoji dopolnilni dejavnosti delodajalcu ni dolžan posredovati. Delodajalec pa bo do teh podatkov sicer lahko dostopal preko drugih virov.  Eden od njih je AJPES, kjer...