Poročanje o odpadni embalaži

Skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo morate: embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže in pridobitelji embalaže najpozneje do 31. marca 2019 v pisni ali elektronski obliki Agenciji Republike Slovenije za okolje, poročati o količini embalaže dani v promet v letu 2018, razen če plačujete okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Poročanje velja za vsa podjetja, ki dajejo prva embalažo na trg Republike Slovenije. Kot embalaža (iz ozemlja Republike Slovenije kot tudi tujine) se štejejo vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (npr. svoj izdelek zapakirate v kartonasto embalažo, ki ste jo prejeli od dobavitelja in izdelek date na trg) – na trg prvi date bodočo odpadno embalažo. Zavezanci za poročanje se morate (v kolikor to še niste storili) vpisati v evidenco na podlagi  registracije na spletni strani Agencije za okolje. V 30 dneh po vpisu boste prejeli kodo za vstop v spletno aplikacijo, kjer boste 1x letno poročali o količini embalaže dane v promet. Prav tako ste zavezanci za poročanje tudi distributerji, ki dobavljate plastične nosilne vrečke neposredno končnim uporabnikom, o številu zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so potrošnikom namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, prodali pa ste jih je kot nosilne vrečke za živila, ki so predpakirana, ali za neživilske proizvode. Če letna količina odpadne embalaže presega 15.000 kg se mora družba vključiti v Družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ni zavezana za poročanje kot je navedeno...

Zakonito zaposlovanje za določen čas

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od aprila 2013 dalje, ima podobno kot je to bilo v prejšnjem zakonu določeno, da se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo za nedoločen čas in le izjemoma, v zakonu taksativno določenih primerih naj bi se pogodbe lahko sklepale za določen čas, Toda dejstvo je, da izjema potrjuje pravilo. Kljub temu, da je novi ZDR-1 uzakonil kar nekaj dodatnih obremenitev in omejitev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas, se še vedno pretežna večina novih pogodb sklepa ravno za določen čas. V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki sicer enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če s tem zakonom-ZDR-1 ni določeno drugače. V poročilu Inšpektorata za delo za leto 2017 je glede tovrstnih zaposlovanj moč razbrati, da so ugotovili 386 kršitev, kar je manj kot leta 2016 (525 kršitev) in na isti ravni kot v letu 2015. Največ, kar 312 kršitev, se je nanašalo na razloge, zaradi katerih so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – ti niso bili določeni v pogodbi o zaposlitvi ali pa niso ustrezali dejanskim razlogom za opredelitev dela za določen čas. V povezavi z omejitvijo sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bilo ugotovljenih 43 kršitev, v 31 primerih pa so inšpektorji ugotovili, da delodajalci niso upoštevali posledic nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Kakšne so časovne omejitve takšnega zaposlovanja? Zakon v 55. členu določa,  da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti,...

Najpogostejše pomanjkljivosti pri vlogah v postopkih pri zaposlovanju tujcev

Na področju zaposlovanja tujcev s poudarkom na vlogah za izdajo delovnega dovoljenja na podlagi Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pripravil spisek pomanjkljivosti pri tovrstnih vlogah. Te so tudi najpogostejši razlog za zaplete pri obravnavanju primerov, ko gre za zaposlitev tujega državljana. OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU DELODAJALCA O prostem delovnem mestu delodajalci sporočajo podatke Zavodu na obrazcu PDM-KTD. Ta pa po prejemu sporočila o prostem delovnem mestu opravi »kontrolo trga dela« ter delodajalca obvesti ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, vsekakor brez navedbe osebnih podatkov. Ti najpogosteje v obrazcu PDM-KTD navedejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki jih kandidati sploh ne izpolnjujejo oziroma sploh nimajo dokazil (npr. znanje več aktivnih tujih jezikov, večletne delovne izkušnje ali kombinirana delovna mesta). Prav zaradi dopolnjevanja vlog z dokazili se postopki na Zavodu  podaljšujejo. Torej kadar tujec ne izpolnjuje predpisanih pogojev delodajalca, takega tujca ni možno zaposliti. V obrazcu PDM-KTD delodajalci zapisujejo nepopolne kontaktne podatke kot so npr: elektronski naslov, ki ga ne uporabljajo, napačen elektronski naslov, kar zopet povzroča dodatno oviro pri vzpostaviti kontakta med »Agencijo za rad i zapošljavanje (ARZ)« iz BIH ter z delodajalcem. OBVEŠČANJE »AGENCIJE ZA RAD I ZAPOŠLJAVANJE BIH (ARZ) Dokumentacijo na (ARZ) delodajalci pošiljajo preden je končan predhodni postopek na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Torej še preden je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na (ARZ) posredoval dokument »Osnovni podatki o delodajalcu in prostem delovnem mestu«. Na ta način je (ARZ) obremenjena s procesiranjem prejetih dokumentov, za katere ne vedo na katere postopke se nanašajo. Na (ARZ) delodajalci pošiljajo nevereodstojne listine kot so: pogodbe o zaposlitvi...

Čakanje na delo doma in odreditvi začasnega opravljanja drugega dela

Delodajalci se večkrat  znajdejo v  situaciji, ko trenutno delavcu ne morejo zagotavljati dela, ne želijo pa ga odpustiti. Kako torej postopati v situaciji v kateri se znajdejo? Na podlagi ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013) ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma ali, da delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega  dela. Kakšna pa je razlika med eno in drugo možnostjo? V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela ter mu mora delodajalec izplačevati nadomestilo plače, v primeru ko delavec, ki mu je delodajalec odredil začasno opravljanje  drugega ustreznega dela dejansko dela. Delodajalec se  lahko odloči  za eno ali drugo opcijo. Če torej začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve. V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati...

Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...